Zgodovina knjižnice Šentrupert

Kmalu po prehodu v novo stoletje, leta 1910, je skupina somišljenikov pod idejnim vodstvom Ivana Štrajharja, šentrupertskega župnika, ustanovila prvo knjižnico v Šentrupertu. 

Vaški mogotci so kupili Pavlinovo hišo in v njej uredili kulturni dom in knjižnico. Prvi knjižničar je bil g. Cerkovnik iz Trstenika, nasledil pa ga je g. Odlazek z Vesele Gore. Po nekaj letih se je knjižnica preselila v prostore hranilnice (danes je to prazna stavba bivše trgovine na trgu), gospoda Odlazka pa je nasledila učiteljica Mihaela Hvala najprej s pomočjo Olge Krnc kasneje pa Rozike Uhan.

Ob začetku vojne, leta 1941, sta Mihaela Hvala in Rozika Uhan vse gradivo in knjižnično dokumentacijo shranili v zaboje, ki so jih predali v varstvo zaupanja vrednim šentrupertskim družinam. Po vojni so knjige, ki so jih rešili pred uničenjem, dobile nov prostor v Lukekovi hiši v Šentrupertu, knjižničarsko vlogo pa je prevzela Tončka Kutnar. Nasledil jo je Ivan Zgonc, njega pa občinski matičar Dušan Tancig, ki je knjižnico preselil v občinske prostore. 11. novembra 1957 je vlogo knjižničarke prostovoljno prevzela Amalija Kostevc, ki je dobila v varstvo 280 knjig. Izbira je bila majhna, od revij je v knjižnico redno prihajala le Socialistična misel, ki pa je nihče ni bral. Šolski knjižničar Jože Zupan je poskrbel za dotok novih knjig, ki jih je nabavil z denarjem krajevne skupnosti. A za knjižnico ni bilo pravega posluha. Še večkrat se je morala seliti in prostori so bili skoraj neprimerni. Nazadnje je krajevna knjižnica pristala na 16 m2 prostora v starem kulturnem domu, saj je bila občina Šentrupert ukinjena, ustanovljena pa je bila Krajevna skupnost Šentrupert.

4. aprila 1978 je Knjižnica v Šentrupertu postala del matične knjižnice v Trebnjem, ki je skrbela za letni dotok gradiva (od 50 do 150 knjig). Po dolgih letih stiske v povsem neprimernih prostorih je leta 2000 knjižnica končno doživela selitev v obnovljene in predvsem primernejše prostore. Odprta
je bila dvakrat na teden, še vedno je nedeljsko »dežurstvo« opravljala vztrajna Amalija Kostevc.

Prostori so bili svetli, izposoja avtomatizirana, uporabnikom so bili na voljo računalniki. Knjižnični fond je naraščal v skladu z nabavno politiko matične knjižnice, nekaj gradiva pa je prispevala ga. Kostevc, ki je sredstva pridobila iz članarin in zamudnin. Velika pomanjkljivost je bil neprimeren dostop do knjižnice, saj so se morali uporabniki povzpeti po strmih lesenih stopnicah. Občina Šentrupert je s pričetkom delovanja v letu 2007 potrebovala nove prostore, zato se je knjižnica znova selila. Konec leta je v uporabo dobila Jakijevo hišo v središču Šentruperta, kjer je v zelo kratkem času uspela urediti prostore v prijeten bralni in informacijski prostor. V knjižnici potekajo tudi različne dejavnosti za najmlajše, prireditve za odrasle pa zaradi prostorske stiske trenutno izvajamo v Kulturnem domu Šentrupert. Leta 2011 se je Krajevna knjižnica Šentrupert preselila v prostore nekdanjega vrtca ob Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka Šentrupert.