Zgodovina knjižnice Mokronog

Spomin tukajšnjih prebivalcev na knjižnico v Mokronogu sega v čas pred drugo svetovno vojno. Takrat je bila v Mokronogu velika knjižnica, ki je bila v lasti mokronoškega sokolskega društva in se je nahajala pod mokronoškim gradom. 

Knjižnico je takrat vodila gospa Darinka Čebulj, ki je stanovala v njeni neposredni bližini. Pred vojno je imela knjižnica veliko število knjig, ki so bile za bralce neprecenljive vrednosti.

Knjiznica-Mokronog2007Knjižnica je bila odprta vsako soboto, uporabniki so morali vsake toliko knjižnici plačati določen denarni prispevek. Knjižničarka je natančno vodila evidenco vseh izposojenih knjig. Prav tako so bile vse knjige označene in popisane v takrat še zelo preprosti inventarni knjigi. Knjižnica je nemoteno delovala do leta 1941, ko so Mokronog okupirali Nemci. Takrat so nemški vojaki vse knjige zmetali na dvorišče pred knjižnico in jih zažgali. Marija Kuhar je povedala, da je bil to zares velik kup gorečih knjig, za katere bi naredili vse, da bi jih rešili. Le nekaj knjig jim je uspelo rešiti in skriti. Tako do konca vojne knjižnice v Mokronogu ni bilo. Za gospo Čebulj je leta 1946 knjižnico prevzela gospa Marija Kuhar, učiteljica v Mokronogu. Po osvoboditvi je izposoja knjig znova zaživela. Gospa Marija je v knjižničarstvo uvedla svojo nekdanjo učenko Pavlo Ornik. Skupaj sta hodili na izobraževanje v Novo
mesto in tako se je Pavla seznanila s knjižničarskimi deli in pomagala pri izposojanju knjižnega gradiva. V tem času je bila knjižnica kar v sobi Pavline družine, kjer so potekale tudi pevske vaje in vaje za dramske igre, ki so jih v Mokronogu večkrat letno uprizarjali pod vodstvom kulturno zelo  avednega dr. Femca. Po vojni so prihajale vedno nove knjige iz drugih knjižnic in zbirka se je vztrajno povečevala. Denarja za nabavo novih knjig ni bilo in tudi knjižničarke so svoje delo opravljale povsem prostovoljno. Njihovo delo nikoli ni bilo nič plačano. Število bralcev se je iz leta v leto povečevalo in starejšim bralcem so se pridružile še mlajše generacije. Ker je bil sokolski dom v zelo slabem stanju, so ga kmalu po vojni podrli. Knjižnica se je nato preselila v zadružni dom.

Ob slovenskem kulturnem prazniku leta 1977 so v Mokronogu odprli preurejeno knjižnico. Za svojo dejavnost je imela na voljo prostor nekdanjega kluba v prosvetnem domu. Knjige so bile pregledno razvrščene v novih omarah, bralci so imeli do njih prost dostop. Prej so bile naložene kar po delovni mizi ali v več vrstah po omarah. V tistem času je knjižnico vodila učiteljica Marija Murenc. V prenovljene prostore so spravili približno 2000 knjig, kolikor jih je imelo Prosvetno društvo Emil Adamič, ter še 300 povsem novih. Nova knjižnica je bila plod dveletnih prizadevanj trebanjske matične knjižnice. S skrbnim gospodarjenjem so nizali knjigo na knjigo. Ko so naročili nove omare za trebanjsko knjižnico, so računali tudi na Mokronog.

Knjiznica-Mokronog-danesV tistem času je bila mokronoška knjižnica odprta ob petkih od 17. do 19. ure. Marija Murenc je leta 1987 knjižnico predala Vesni Maver. Ob njenem prihodu je knjižnica delovala na majhnem, zasilnem prostoru, kasneje so pridobili prostor od takratne Krajevne skupnosti in na novo uredili knjižnične prostore v prvem nadstropju današnje občinske stavbe. Za tako majhen kraj je bila knjižna zbirka dokaj obsežna. Takrat je Krajevna knjižnica Mokronog že bila enota matične knjižnice Trebnje. Pri urejanju gradiva je Vesni Maver pomagala Stanka Pungartnik; gradivo sta uredili po tematiki in glede na zahtevnost vsebine (otroške, mladinske, za odrasle). Dvakrat na leto je knjižnica v Mokronogu dobila novo pošiljko knjig iz matične knjižnice Trebnje. Že takrat je bila praksa, da so si knjige na željo uporabnikov sposodili v matični enoti Trebnje, če želenega gradiva v Mokronogu ni bilo na razpolago. Knjižnica Mokronog je bila odprta dvakrat tedensko, med počitnicami enkrat tedensko. Vpisnino in stroške zamudnine je določala matična knjižnica v Trebnjem. Danes je Krajevna knjižnica v Mokronogu sodobno urejena v pritličju občinske stavbe. Na omenjeno lokacijo se je preselila 12. septembra 2008. Pred tem je delovala nadstropje višje v isti stavbi na borih 29 m2. V novih knjižničnih prostorih se danes dogajajo različne prireditve za odrasle, svoj kotiček pa imajo tudi najmlajši, ki se srečujejo na pravljičnih
uricah in ustvarjalnih delavnicah.