Zgodovina knjižnice Mirna

Ljudska knjižnica Kulturno-umetniškega društva Oton Župančič je bila na Mirni ustanovljena že leta 1946. Štela je 200 zvezkov, urejenih po abecedi avtorjev. Vodila jo je Eda Peče, šiviljska vajenka.

O tem, kaj se je dogajalo do leta 1978, podatke težko zasledimo. Tega leta je z zbiranjem knjig po mirnskih hišah začela Mladinska organizacija. Svoj prostor je tako nabrana zbirka našla v današnji stavbi Krajevnega urada, v zgornjem nadstropju. Gradivo so bralcem posojali brez evidence. Iz tega leta obstaja prvi vpis v inventarno knjigo z datumom 7. 8. 1978.

Leta 1987 je knjižnico prevzel gospod Peter Šemrov (vzgojitelj na Dobu v pokoju), v kar ga je nagovoril France Režun, takratni vodja Knjižnice Pavla Golie Trebnje. Knjižnica je imela tedaj svoje prostore v TVD Partizan. Bila je odprta dvakrat na teden, ko je obisk upadel, pa samo enkrat tedensko. Gospod Šemrov je sam skrbel za red v knjižnici in tudi sam vpisoval gradivo v inventarno knjigo. Približno dvakrat na leto je dobil pošiljko knjig iz trebanjske knjižnice. Če knjig, ki so jih uporabniki iskali, ni bilo na Mirni, jih je usmeril v Trebnje.

2Mirna-knjiznica-vhod-2013

Večinoma so knjižnico obiskovali otroci, ki so si najpogosteje izposojali slikanice. Knjige, ki zanje niso bile primerne, je spravil v posebno škatlo. Za svoje delo je prejemal skromen honorar, ki ga je hodil iskat v računovodstvo Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Istočasno je, enkrat na mesec, oddajal denar, ki se je nabral od zamudnin. V mirnski knjižnici je delal do leta 1997.

Pogoji v TVD Partizan so bili zelo slabi. Prostor je bil brez vode, kurjave, toaletnih prostorov, s slabo razsvetljavo in eno samo vtičnico, ki ni prenesla velike obremenitve. Do knjižnice so vodile stopnice, kar je oteževalo dostop predvsem starejšim. Mnogi sploh niso vedeli, da je v kraju knjižnica. Novosti je knjižničar pripeljal iz trebanjske knjižnice, kjer so skrbeli za nabavo.

Leta 2006 se je mirnska knjižnica preselila v nove prostore na Glavni cesti 14. Od takrat se je obisk zelo povečal, saj je knjižnica lažje dostopna pa tudi sam prostor je prijetnejši. Evidenco izposoje na kartončkih je zamenjala avtomatizirana, računalniška izposoja, hkrati pa so tudi uporabniki dobili možnost dostopa do spleta. Z večjim številom obiskovalcev se je večala potreba po daljši odprtosti. Tako se je odprtost knjižnice povečala najprej na 9 ur tedensko, danes pa je odprta 15 ur tedensko.

1Krajevna-knjiznica-Mirna-2005-v-KD-Partizan 3Mirna-knjiznica-2013

Knjižnica hrani dve pomembni zbirki. Knjižna zbirka Mare Rupene obsega knjižno gradivo, ki ga je Krajevni knjižnici Mirna po smrti gospe Rupene podaril njen mož Bogdan Osolnik. Domoznansko zbirko video posnetkov Janeza Janežiča pa sestavljajo krajši dokumentarni posnetki družbenih, kulturnih in folklornih dogodkov na Mirni in v njeni okolici. V prostorih knjižnice imamo tudi stalno razstavo Šivalni stroji iz Mirne, ki obuja spomine na Tovarno šivalnih strojev Mirna.

V novih prostorih se dogajajo različne prireditve za odrasle (domoznanski večeri, strokovna in potopisna predavanja …), prijeten kotiček za najmlajše pa vabi v svet pravljic, ustvarjanja in druženja z Jurčkom ter drugimi pravljičnimi junaki.